Začetek zgodbe seže v leto 2020. Aco ponosno pripelje avto na dvorišče. Ojoj, tudi dotaknit se ga ne morem. Smrdljiv, polomlen, gnil.
Izroči ga ličarjem, mehanikom, električarjem. Po dveh letih avto izgleda in se pelje kot je treba. Kar malo preveč lep!?
Prva vožnja, prvi test - novoletno srečanje KLRS. Namurš kot vedno organizira tipi top. Vozi nas po hribčkih in dolincih. Še nekaj ledu in snega se je našlo. Ketne gor, ketne dol. Žal za kaj bolj resnega je tako ali tako...- narava:)
Pozno popoldan začne zima kazati svoje mrzle zobe, Vozniki se na vsakem postanku odločijo za šilce, dva ...
Gremo dalje in parkiranje pred našo "gorsko postojanko". Drug za drugim ob rob cestišča postavljamo avtomobile. Aco ugotovi, da najin avto stoji malo preveč stran od roba. Popravlja. Stvar končana. Zdaj pa na najlepši del izleta. Večerja in veselo druženje.
A glej, glej. Izstopim iz avta in grem proti zadnjim vratom po najine stvari. Avto pa kar nekam odhaja. Zgrabim bika za roge "zunanje ogledalo", avto pa vedno bolj hitro proti strnemu pobočju doline.
V rokah ogledalo, avto pa v grmovju kakih 10 m pod cesto. Prestrašeno kričim in iščem moža, ki ga ne vidim. Olajšanje. Avtu se je pravočasno umaknil in zdaj se kobaca iz snega po bregu navzgor.
Zaključimo z najbolj razburljivem delom večera. Fantje potegnejo vitle, Namurš šofira po strmem bregu navzgor in avto z manjšo poškodbo stranskih vrat postavijo na cesto.
Nauk zgodbe je vsem jasen. Zategni ročno zavoro, če parkiraš na klancu. To velja tudi za vsega hudega vajene Defenderje.
Srečno novo leto!
Simaptizerka KLRS, Alenka